Job 16

16. Poglavje

1 Potem je Job odgovoril in rekel: 2 „Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni ^{▼▼bedni: ali, nadležni.
,} ^b tolažniki. 3 Mar bodo besede ničnosti ^{▼▼ničnosti…: hebr. vetra.} imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš? 4 Tudi jaz bi lahko govoril kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami. 5 Toda jaz te hočem okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bo omililo tvojo žalost.

6 Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko ^{▼▼koliko…: hebr. kaj gre od mene?} sem olajšan? 7 Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno. 8 Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz. 9 Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj. 10 S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene. 11 Bog me je izročil ^{▼▼izročil…: hebr. zaprl.} brezbožnim in me predal v roke zlobnih. 12 Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje. 13 Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša, moj žolč izliva na tla. 14 Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan. 15 Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu. 16 Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,

17 ne za kakršnokoli nepravičnost na mojih rokah, prav tako je moja molitev čista. 18 Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora. 19 Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini. ^{▼▼višini…: hebr. visokih krajih.} 20 Moji prijatelji me ^{▼▼me…: hebr. so moji zasmehovalci.} zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu. 21 Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega! ^{▼▼bližnjega: ali, prijatelja.} 22 Ko pride nekaj ^{▼▼nekaj: hebr. število.} let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.